Zakaj je osamljenost ravno med božičnimi prazniki največja?

December je za mnoge najbolj čarobni čas v letu, ko pričakovanja in želje dosežejo vrhunec. A po drugi strani ti prazniki razgalijo blišč in bedo naše čustvenosti. Tisti, ki se počutijo osamljene, božično-novoletne praznike pričakujejo v nekakšnem strahu in si po tihem želijo, da bi bili čimprej mimo. Ko je človek sam, so prisotni občutki tišine, žalosti, osamljenosti, lahko se pojavi celo depresija. Osamljenost med božičnimi prazniki pri mnogih postane še bolj izrazita, saj njihov dom ni poln smeha in objemov, ni ljubezni in skupnih spominov ali šal, so le zidovi, ki molčijo.

Ni nujno biti sam za božične praznike, da se počutimo osamljene

Biti sam še ne pomeni biti osamljen. Hkrati pa se ravno med božičnimi prazniki vedno več ljudi počuti osamljene v sobi, polni ljudi in smeha, ob predvajanju božičnih pesmi, dobri hrani in pijači. Odtujenost ali prepir v družini, nerazrešeni odnosi, smrt ljube osebe, končana partnerska zveza, obžalovanje, lahko naše praznike naredijo še bolj žalostne.

Če se tudi sami počutite osamljene, je zelo pomembno zavedanje, da še zdaleč niste edini, ki doživljate takšna občutja. Mnogo je ljudi, ki se prav tako počutijo osamljene, a tako kot velika večina o tem ne govorijo.

Si želite pogovora, a se vam zdi, da nimate nikogar, ki bi vas poslušal in razumel? Kontaktirajte me!

Osamljenost decembra – žalost in bolečina vseh generacij

Osamljenost že dolgo časa ni značilna samo za samske, ločene, ovdovele, bolne in starostnike, ampak je vse pogosteje prisotna tudi med vedno mlajšimi generacijam.

• Dolgi delavniki in številne dodatne obveznosti mlade vse pogosteje pripeljejo do tega, da težko poglabljajo prijateljstva, kaj šele partnerske zveze.

• Neredke so selitve v druge kraje in države, kjer si morajo mladi poleg vseh službenih obveznosti pogosto povsem na novo urediti življenje in poiskati prijatelje. Mnogi mladi, ki prihajajo z ruralnih območij, se v urbanih okoljih včasih težko znajdejo in prilagodijo. Nemalokrat jih vrstniki zasmehujejo in jih ne sprejmejo medse.

• Tudi lockdowni, ki jih v zadnjem času nikakor ni primanjkovalo, mladim še vedno otežujejo življenje. Tako se mnogi vedno pogosteje zatekajo na socialna omrežja, misleč, da imajo tam vse polno prijateljev.

Kruta realnost osamljenosti prej ko slej udari na plan, nemalokrat prav med božičnimi prazniki.

Prava osamljenost je duševna bolečina

Osamljenost predstavlja resno zdravstveno tveganje. Vedno pogosteje jo povezujejo z raznimi oblikami depresije in anksioznih motenj, posebej med prazniki in lockdowni pa se poveča tudi tveganje za samomor.

Ljudje, ki se počutijo osamljeno, pogosto posegajo po nezdravi hitri hrani, alkoholnih pijačah, cigaretah in drugih substancah, s katerimi si lajšajo svojo stisko, saj o njej običajno ne govorijo. Raje molčijo, ker je mnoge sram priznati, da se soočajo z osamljenostjo. Molk pa stisko osamljenosti le še poveča.

Kaj lahko storite sami, da premagate božično osamljenost?

Božično osamljenost lahko premagate na številne načine. Poglejte si nekaj izmed naštetih idej, s katerimi lahko zmanjšate občutek osamljenosti med božično-novoletnimi prazniki:

• Ne preživite preveč časa na družabnih omrežjih. Določite si čas, ki ga v dnevu maksimalno preživite na Facebooku, Instagramu in drugih omrežjih.
• Uredite svoj bivanjski prostor. Morda je čas za celovito preureditev stare dnevne sobe ali pa potrebujete le manjše spremembe, kot so menjava zaves, slik ali lončnic.
• Bodite aktivni. Poiščite vadbo, lahko tudi spletno, ki ji lahko sledite doma, ali se raje odpravite v naravo. Sprehod po gozdu, ob reki ali v parku vas bo prenovil in napolnil s pozitivno energijo.
• Privoščite si kaj lepega, o čemer že dolgo sanjate, a vedno znova odlašate z nakupom. Dajte tokrat sebe na prvo mesto in se imejte radi!
• Sodelujte pri lokalni dobrodelni in prostovoljni aktivnosti (Božiček za en dan, Rdeči križ, domovi za ostarele, …). Možnosti je ogromno in v božičnem času vam bodo številni iz ranljivejših skupin neizmerno hvaležni, da jim boste namenili delček svojega časa in topline, saj je pogosto tudi njim manjka.
• Obiščite gledališče ali opero, odpravite se v kino ali na božični koncert na prostem.
• Preberite knjigo, ki že dolgo časa čaka, da pride na vrsto. Če nimate idej, vam bodo v knjižnici gotovo znali svetovati in priporočiti dobro branje. Prav tako se lahko udeležite kakšne bralne skupine v svoji lokalni knjižnici.
• Poiščite nov hobi in se preizkusite v nečem novem ali nečem, za kar si nikoli niste vzeli časa.
• Pokličite prijatelja, s katerim že dolgo niste
• Povežite se z ljudmi, za katere veste, da so prav tako osamljeni in si želijo družbe.
• Odpotujte in obiščite nov kraj. Premaknite se iz cone udobja in odkrijte avanturista v sebi!

Osamljeni v času božičnih praznikov? Poiščite pomoč.

Ne molčite o svojih občutjih. Prvi, na katere se lahko obrnete, so vaša družina in bližnji prijatelji, ljudje, ki vas poznajo in jim lahko zaupate. Če vam to predstavlja preveč nelagodja, vam prvo pomoč lahko nudijo različni brezplačni telefoni, ki nudijo več zasebnosti, saj vaša identiteta ostane povsem anonimna. Če stiska vztraja, je morda čas, da poiščete pomoč pri strokovno usposobljeni osebi.

Svetujem vam, da ne odlašate tako dolgo, da bo postalo prehudo. Ni le fizično zdravje tisto, ki šteje. Poskrbite tudi za svoje duševno zdravje. Tako boste lažje premagovali ovire v življenju in zaživeli, kot si zaslužite.

Kdaj govorimo o nezvestobi?

O nezvestobi govorimo, ko partner prelomi zaupanje svojega partnerja in ga s svojimi dejanji močno prizadene. Bodisi da gre za čustveno ali telesno afero, kratkotrajno ali dolgotrajno prikrito razmerje, odkritje partnerjeve nezvestobe spremeni vse. Starega odnosa oziroma zakona je konec.

Tisti, ki je prevaran, se počuti na celi črti izdanega, izigranega, osramočenega, je prestrašen, predvsem pa razočaran in besen. Za prevaranega je to težak udarec, saj se mora spoprijeti s celo paleto čustev, ki se v njem nabirajo.

Vzroki za nezvestobo v partnerskem odnosu

Partnerski odnos ni samoumeven. Vanj je potrebno nenehno vlagati, na njem graditi, ga negovati in seveda vzdrževati.

Če afere pogledamo pobliže, najpogosteje ugotovimo, da se je zakonska oziroma partnerska kriza začela dogajati že dosti prej, preden je do afere sploh prišlo. Afera pomeni, da se med zakoncema nekaj dogaja oziroma se nič ne dogaja. Partnerja namesto da bi nastale težave reševala in o njih predvsem spregovorila in slišala drug drugega, jih usmerita v afero. Tako postane afera pot iz čustvenih problemov, s katerimi se partnerja nista soočila ali pa enostavno ne vesta, kako jih nasloviti in se z njimi spopasti. Kaj je pravzaprav vodilo v afero je potrebno na tej točki šele ugotoviti, saj je vzrokov za afero več.

Najpogostejši vzroki za partnerjevo nezvestobo so:

• pomanjkanje ljubezni in čustvene povezanosti,
• iskanje večne zaljubljenosti,
• pomanjkanje varnosti,
• zapolnitev praznine v zvezi,
• želja po dokazovanju,
• nerealna pričakovanja,
• nezanimiva in pomanjkljiva spolnost,
• iskanje pozornosti in razburljivosti,
• odvisnost od spolnosti.

Kako naprej, ko je razkrita nezvestoba?

Za prevaranega je razkritje partnerjeve afere pravi šok oziroma travmatični dogodek in v trenutku se mu lahko sesuje ves svet. Veliko je odvisno tudi od vrste afere, načina, kako je bila afera razkrita, in trdnosti same partnerske zveze.

Prevarani lahko postanejo prav obsedeni s podrobnostmi afere, imajo motnje spanja, prehranjevanja, doživljajo napade panike, niha jim razpoloženje. Pojavljajo se flashbacki oziroma podoživljanja trenutkov in dogodkov, ki bi lahko nakazovali na afero.

Soočenje s partnerjevo nezvestobo in okrevanje je dolgotrajno. Poteka počasi in po fazah. Partnerja morata najprej ugotoviti ali je čas za slovo ali je njuna zveza še vredna truda. Tudi če se odločita za končanje zveze, je zelo koristno, da ugotovita, kakšen je vzrok, ki je pripeljal do razhoda, z namenom, da se jima v prihodnje v morebitni novi zvezi kaj takega ne bi ponovilo.

Psihoterapija v primeru nezvestobe

Pari, ki si želijo po razkriti aferi rešiti svojo zvezo, se pogosto odločijo za strokovno pomoč v obliki partnerske terapije. Preden se lotimo reševanja odnosa, pa je nujno, da se oba partnerja opredelita o tem, če sploh želita ponovno zgraditi svoj odnos.

Oseba, ki je varala, mora prekiniti VSE stike z osebo, ki je v afero vpletena. Ključnega pomena je, da mora biti nezvesti partner popolnoma iskren do partnerja, ki je bil prevaran. Če le ta ogromno sprašuje o podrobnostih, mu gre nezvesti partner naproti, ponudi tolažbo in je odprt na zastavljena vprašanja. Pot do ponovnega zaupanja je zahtevna in dolgotrajna. Zahteva odkrito komunikacijo obeh partnerjev, saj bosta morala oba pogledati globoko vase in biti iskrena tako do sebe kot drug do drugega.

Ob vsem povedanem obstaja velika možnost, da po predelani in »ozdravljeni« aferi postane odnos med zakoncema oziroma partnerjema veliko močnejši, kot je bil pred afero.

V kolikor iščete strokovno pomoč, vas vabim, da me kontaktirate in se dogovorimo za srečanje.

Na svojih delavnicah in terapijah vedno poudarjam kako pomembno je, da se zavedam, kdo pravzaprav sem. Kaj to pomeni? To pomeni, da vem, kaj čutim, kakšne so moje želje in potrebe, si jih upam izraziti naglas; skratka, da si upam postaviti zdrave meje sebi in drugim. Poudarjam zdrave meje, to pa zato, ker se meja med jaz in ti večkrat zabriše ko posameznik ni ozavestil kaj se mu je v družini dogajalo (pomeni od kod prihajam) in tega ni predelal. Tako velikokrat preslikavamo (projiciramo) svoje »vsebine« v drugega, kar pomeni, da posameznik ne ve, kje se konča njegov svet in začne svet drugega. Če želimo spodbuditi našo osebno rast, je tako nujno, da razkrijemo naše nezavedno (naša preteklost v obliki davno pozabljenih spominov in potlačenih kompleksov), v nasprotnem primeru je lahko to le vir novih težav. Gotovo se je že vsakemu izmed nas zgodilo, da smo nekoga označili za nesramnega, sogovornik pa sploh ni vedel, kaj je storil narobe. Kasneje nam je bilo za naše vedenje žal, bilo nas je celo sram. Po tiho se vprašaš: »Pa kaj se z mano dogaja? Saj ni bilo nič takega.« V tem primeru je precej verjetno, da je sogovornik v nas sprožil globoko potlačeno bolečino, ki pa se je niti ne zavedamo.

Read more

Pred časom so me prosili, da za eno izmed slovenskih revij odgovorim na par vprašanj. Ker je tema precej aktualna, sem se odločila, da zastavljena vprašanja in odgovore objavim tudi na svoji spletni strani.

Kaj je tisto kar lahko prav stari starši dajo otroku (in starši ne morejo ali morda težje)?

Med starimi starši in vnuki se splete vez, ki ni vezana na odgovornost, saj stari starši niso obremenjeni s preživljanjem vnukov, ne vežejo jih obveznosti in konflikti otrok-starši. V bistvu gre bolj za neke vrste zavezništva. Velikokrat slišimo, da so stari starši za crkljanje, starši pa za vzgajanje in kaznovanje. Na tej točki stari starši dobijo ponovno priložnost obujanja sposobnosti branja in pripovedovanja pravljic, petja uspavank, crkljanja… in s tem niso obremenjeni kot so bili, ko so bili sami starši. Vnuki na drugi strani pridobijo zaveznika.

Odnos med vnuki in starimi starši je precej odvisen od odnosa med starši in starimi starši, kar konkretno pomeni, da nastane problem, če je vnuk potegnjen v nerazrešene konflikte le teh. Tako bo tako vnuk kot stari starši precej prikrajšan, če bo odnos med njimi prekinjen.

Read more