ANKSIOZNOST

Anksioznost je do neke mere normalno stanje. Vsi imamo skrbi, se bojimo, smo včasih nervozni, razdražljivi in nezadovoljni. Anksioznost je mehanizem, ki pomaga ubežati trenutni nevarnosti ali se izogniti prihodnji. Naše telo pripravi na boj ali beg, ob tem se poveča aktivnost možganov, pospeši se delovanje srca, kar povzroči boljšo prekrvitev mišic. Včasih varovalni mehanizem deluje narobe in se sproži tudi kadar ni nevarnosti. V tem primeru se lahko anksioznost sproži že v popolnoma nenevarni situaciji, reakcija je lahko pretirana ali pa traja predolgo. Telo je pripravljeno na beg ali boj s sovražnikom, pravi sovražnik pa se v resnici skriva v nas samih. In če nas tak neustrezen strah ovira v vsakodnevnem življenju, govorimo o t. i. anksioznih motnjah.

Telesne in vedenjske spremembe, ki jih doživljamo ob tesnobi, so podobne odzivu na stres, a običajno bolj izrazite. Vključujejo pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, potenje, tresenje, napetost mišic, hitro utrudljivost, težave s prebavo, oteženo dihanje, vrtoglavico, nespečnost, težave s koncentracijo, prisotno pa je lahko tudi izogibanje dejavnostim ali krajem, ki vzbujajo strah.

Na ravni čustev posameznik doživlja vznemirjenost, občutke ogroženosti, strahu in panike. Na ravni mišljenja pa se mu porajajo neprestane skrbi o stvareh, ki so mu pomembne, ter misli kot: ''Zmešalo se mi bo.'', ''Tega ne morem obvladovati''…

Pri različnih fobijah ali panični motnji bolniku omogočimo uspešno soočanje s situacijami, ki se jih je dotedaj izogibal. To soočanje sprva pogosto poteka ob spremstvu psihoterapevta in včasih tudi podpori zdravil, katere predpiše psihiater, v nekaterih primerih tudi osebni zdravnik. Klientu vsekakor pomaga tudi podrobna razlaga dogajanja v telesu pri anksioznosti.

Anksiozne motnje so sledeče:

Generalizirana anksiozna motnja: Ljudje s to motnjo so večino časa tesnobni in zaskrbljeni. Vedno so v pretiranem strahu pred nesrečo ali pa neustrezno zaskrbljeni zaradi zdravja, družine ali službe. Svojih skrbi se ne morejo znebiti, čeprav se lahko zavedajo njihove nesmiselnosti. Ne morejo se sprostiti niti ponoči, zato imajo težave s spanjem, skrbi pa običajno spremljajo tudi številne telesne težave kot so glavoboli, potenje, drgetanje ali težko dihanje.

Panična motnja: Ljudje s panično motnjo občutijo močno paniko v napadih, ki se pojavljajo nenadoma, brez opozorila. Za panične napade je značilen zelo izrazit strah, ljudje imajo pogosto občutek, da bodo umrli (na primer močna bolečina v prsih, ki spominja na srčni infarkt), da bodo izgubili nadzor in se jim bo zmešalo. Telesni simptomi so izraziti; potenje, omotica ali vrtoglavost, nenadni občutek navala vročine ali mrazu… Čeprav panični napadi trajajo le nekaj minut, se ponavljajo. Ljudje s panično motnjo so bolj ali manj prestrašeni v pričakovanju naslednjih napadov panike. Zaradi strahu pred paničnimi napadi se izogibajo vsemu, kar bi paniko lahko sprožilo ali kjer bi se počutili nemočne.

Socialna fobija: Ljudje s socialno fobijo doživljajo nenehen in neracionalen strah pred družabnimi (socialnimi) situacijami, v katerih bi jih drugi ljudje lahko ocenjevali ali obsojali. Strah naraste, kadar osebe s socialno fobijo menijo, da bodo v prisotnosti drugih doživele ponižanje ali se na nek način osramotile. Skoraj vsakdo se je že kdaj počutil nekoliko utesnjenega v določeni socialni situaciji. Včasih imamo težave pri navezovanju stikov. Kljub temu pa velikokrat ljudi, ki se v socialnih situacijah ne znajdejo najbolje, označimo za "pretirano sramežljive" ali "zaprte vase". Ne razumemo, da ti ljudje morda v sebi zelo trpijo in se socialnih situacij bojijo, saj zanje predstavljajo čustven napor, ki si ga nekdo brez socialne fobije ne more niti predstavljati. Ljudje s socialno fobijo niso nujno tudi sramežljivi, pravzaprav si stikov z drugimi želijo, želijo se izražati in se družiti z ljudmi, vendar jih od tega odvrača prežemajoč strah pred tem, da bi se osramotili, doživeli kaj neprijetnega pred drugimi ali napravili slab vtis. Strah jih je, da bi jim drugi ljudje škodovali. Ljudje s socialno fobijo občutijo močan strah pri socialnih stikih. Že samo misel na druženje, zabave ali nastope jih lahko privede v čustveno stisko, tresejo se in se potijo. Lahko se počutijo ujeti in osamljeni. Pomembno je, da ta strah vzamemo resno in poiščemo ustrezno pomoč.

Specifične fobije: Skoraj vsakdo od nas ima kakšen iracionalni strah, kot na primer strah pred višino, strah pred pajki, kačami… Za večino ljudi so ti strahovi majhni in obvladljivi, ob stiku z izvorom strahu posameznik doživi nekaj nelagodja. ki se izraža kot močan in vztrajen strah pred nekim predmetom, okoliščinami ali situacijo, ki se s časom povečuje in je običajno nesorazmeren z dejansko ogroženostjo. O fobiji govorimo, ko je strah tako intenziven, da človeku onemogoča normalno opravljanje aktivnosti in ga ovira v vsakodnevnem delovanju. Zaradi fobije se prizadeti na daleč izogiba tem predmetom, okoliščinam oziroma situacijam, kadar pa to ni možno, se z njimi sooča z velikim nelagodjem.

Anksioznost in psihoterapija:

Psihoterapija daje varen prostor, kjer lahko brez obsojanja raziskujemo naše misli, čustva, vedenje ter  občutke povezane s tem. V varnem prostoru ozavestimo negativne oziroma nekoristne ponavljajoče vzorce ter ustvarimo nove. Naučimo se sprostiti in si zaupati. Iščemo nove poti skozi življenje, hkrati s tem se učimo prevzemanja odgovornost za način naš delovanja. Skozi proces odkrivamo svojeo nove vire moči, katere jih začnemo uporabljati v vsakdanjem življenju.

Kdo sem (in od kod prihajam)

Na svojih delavnicah in terapijah vedno poudarjam kako pomembno je, da se zavedam, kdo pravzaprav sem. Kaj to pomeni? To …

Stari starši, tašče in še kaj

Pred časom so me prosili, da za eno izmed slovenskih revij odgovorim na par vprašanj. Ker je tema precej aktualna, sem …

Prelomljena zvestoba

Odkritje partnerjeve afere je dogodek, ki spremeni vse. Starega odnosa oziroma zakona je nepreklicno konec. Tisti, ki je …