Kako potekajo srečanja in kaj lahko pričakujem?
Že na prvem srečanju teče beseda o vzrokih, ki so vas pripeljali na terapijo. Tako skupaj prepoznamo teme, ki jih je treba raziskati. Vam pa lahko predstavim način in proces samega dela. Vsa nadaljnja srečanja so odvisna od vas. Ob zaključku terapije lahko pričakujete: učinkovitejše premagovanje psihičnih težav in zastojev, boljšo kakovost življenja, boljše zdravje, bolj kakovostne medosebne odnose, razvoj svojih potencialov in sposobnosti ter večji notranji mir.
Zakaj je pomembno, da po odločitvi za terapijo pri tem vztrajam?
Emocionalne težave in zavore so tiste ovire, ki nam preprečujejo, da bi dosegli svoje cilje oziroma sledili svojim željam. Ko posameznik začne raziskovati, kje te koreninijo, ob strokovnem vodenju terapevta kontrolirano proučuje tudi različne vedenjske vzorce, ki pogosto izvirajo že iz otroštva, tj. iz družine. Soočenje z realnostjo, sprejemanje odgovornosti za svoje odločitve nepreklicno pomeni opraviti s preteklostjo. Pri tem gre pogosto za proces ponovne gradnje vrednostnega sistema in samopodobe, pri čemer je za uspešen izid nujno strokovno vodenje terapevta.
Ali je terapija plačljiva in koliko časa traja?
Običajno posamezna seansa oziroma srečanje traja od 50 do 55 minut, izvajamo pa jih 1x tedensko. Stalnost srečanj je zelo pomembna, saj le-to omogoča napredek. Kako dolgo se bomo srečevali je odvisno od težav, potreb in predvsem želje posameznika po izboljšanju kakovosti življenja.
Uvodni razgovor, 50 EUR
Individualna terapija (50-55 minut), 50 EUR
Partnerska terapija (50-55 minut), 50 EUR
Partnerska terapija (90 minut), 80 EUR
Zanima me, ali je pogovor na terapiji zaupen?
Etični kodeks slovenske krovne zveze za psihoterapije, kateremu je terapevt zavezan v Načelu 4; Zaupnost, pravi: »Osnovna dolžnost psihoterapevtov je, da spoštujejo zaupnost podatkov, ki so jih pridobili med psihoterapevtskim delom. Takšne podatke lahko razkrijejo drugim le s privoljenjem klienta (ali njegovega pravnega zastopnika), razen v tistih izjemnih primerih, kadar je verjetno, da bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do nevarnosti (npr. življenjske ogroženosti) bodisi za klienta samega, bodisi za druge. Psihoterapevti svoje kliente obvestijo o pravnih omejitvah zaupnosti. Običajno se za razkritje informacij pridobi pisno dovoljenje obravnavane osebe.
Psihoterapevti poskrbijo za ohranjanje zaupnosti pri shranjevanju in uničenju zapisov ter za njihovo nedosegljivost.«
